Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 7. januar 2012

Hvalnica Taji

Razmišljam o tem, da bi za mojega D naredila majčko "Delam pridne otroke". Do zdaj se je to izkazalo  za 100% resnično. Res, da ima samo eno hčerko (kolikor jaz vem!) ampak ta me s pridnostjo vedno bolj preseneča, kot da ta otrok sploh nima nobenih mojih genov! Mislim, koliko dveletnih otrok poznate, da se ob sedmih zvečer sami spravijo v posteljo, še prej pa pospravijo igračke, brez tega, da bi jim kdo to naročil? Resnično me preseneča vsak dan. Zdaj sem se že navadila, da ona pripravlja mizo za kosilo in potem tudi pospravi krožnike z mize, včasih še preden sploh zarežem v zrezek. Zaradi njene varnosti smo začeli uporabljati luštkane plastične krožnike, za kar sem ji hvaležna, ker me je to vrnilo v čas, ko smo v študentskem domu imeli tupperware plastične krožnike in kozarce, ker z njimi ni bilo nevarnosti, da bi se kdo porezal. Pa še frizbi smo imeli. Tudi čevlje in copate pridno pospravlja v omaro. Bog ne daj, da bi copate ostale na hodniku medtem, ko nas ni doma. Pa dobro no... očitno imava doma malega Kitajca, ki mora delati, ker ima nemarna starša... vsak dan me prisili, da skupaj pomijeve posodo tudi pometa in sesa rada. Je prezgodaj, da jo naučim likanja? Ta otrok resnično nima nič po meni, razen tistega ubitačnega pogleda (kot ga D imenuje) ko je slabe volje oziroma ji ni kaj po volji. Kar je pa tudi zelo redko, saj se ne razburja in ne trmari. Ta otrok resnično nima ničesar po meni! Še v trgovino gremo brez izgredov in če ji rečeva, da si lahko izbere samo eno stvar, si res izbere eno stvar - sicer ona reče pet, ampak ona ne zna šteti... ni metanja na tla in histeričnega dretja... ta otrok res nima ničesar po meni! Z veseljem deli svoje igrače in stvari - razen Titija, ta je njen in samo njen pa ene žvečljive etiketarske pošasti, to dvoje skrbno čuva. Aja, tudi sladkarije z veseljem deli in jih ponuja... res nima čisto nič po meni! Celo tak je pridna, da si jo sestrične in dedki sposodijo za kakšen dan, da se igrajo z njo in jo potem obdržijo na pižama partiju. Jaz pa čakam, da mi bo D rekel, da naj grem smrčat v dnevno sobo, da bo on imel mir med spanjem...
S čim sem si zaslužila tako pridnost mi nikakor ni jasno, sem pa hvaležna in se ji vsak dan zahvalim, ker jo imam. In veselim se dneva, ko bo pokazala rožičke in bo bolj podobna mami :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar