Sem se držala roka in danes spakirala darila za Metko. Pa kaj, če medved nima prišite roke, glavno je, da sem se držala roka. S tem imam včasih probleme, ker me časovne omejitve, no omejujejo me. Za ta projekt sem gnetla, pekla, šivala (tudi z hudičevo mašino, ki jo vsi drugi poznajo kot šivalni stroj), risala, barvala, pisala in še fotografirala. Sem vsestranska umetnica in to sem komaj danes ugotovila. Pa kje jaz spim, da me ne ukradejo? Resnično sem ponosna na moje delo in vse bi dala, da bi bila muha na zidu, ko bo Metka odpirala paket... vsako darilce je posebej zavito. V takšnem vintage stilu, sem poleg uporabe naravnih materialov še reciklirala. Mati zemlja mi je hvaležna, ker sem rešila vejo enega drevesa! Kje sem ostala... aja, meni je zgledalo prav kjut zavito (sama sebe hvalim... jao) zraven sem priložila še pisemce in nesla na pošto. Priznam, da komaj čakam, da pride Metkin paket do mene.
Zdaj se pa sprašujem s čim si bom sivila lase in krajšala dneve?
Ni komentarjev:
Objavite komentar